Čeprav orhideje povezujemo s tropskimi kraji, uspevajo tudi v Evropi. Na Hrvaškem jih je približno 150 vrst. Nekatere med njimi rastejo tudi v Daruvarju, posebej pa je presenetljivo, da jih lahko najdemo v centru mesta!
Vse orhideje spadajo v veliko družino Orchidaceae, ki vključuje več kot 800 rodov in več kot 30.000 vrst. Orhideje navdušujejo z lepoto cvetov, ki so sestavljeni iz šestih cvetnih listov, razporejenih v dveh krogih, 3 + 3. Spodnji cvetni listi, imenovani tudi medene ustnice, imajo drugačno obliko, pogosto tudi barvo in imajo nalogo pritegniti opraševalce.
Orhideje so zelo razširjene rastline in ne rastejo samo v zelo hladnih in v ekstremno sušnih območjih. Čeprav se jih vedno povezuje s tropskimi kraji, obstajajo tudi v Evropi, kjer raste približno 600 vrst. Glede na najnovejše raziskave je na Hrvaškem okoli 150 sorodnic orhidej, ki cvetijo od marca (Dactylorhiza sambucina, Orchis pallens in Orchis morio) pa vse do novembra (Spiranthes spiralis).
V Daruvarju orhideje rastejo v Julijevem parku in v Rimskem gozdu.
Julijev park
Prva orhideja, ki cveti v parku je Cephalanthera damasonium (bleda naglavka). Cveti od aprila oziroma maja do julija. Zelo je podobna orhideji Cephalanthera longifolia (dolgolistna naglavka), od katere se razlikuje predvsem po listih, ki so pri bledi naglavki krajši in širši. Visoka je od 15 do 50 cm. Zanimivo je, da ima kljub temu, da se imenuje bleda naglavka, manj bele cvetove kot dolgolistna.
Fotografija 1. Cephalanthera damasonium (bleda naglavka)
Naslednja, po dobi cvetenja, je Listera ovata (jajčolistni muhovnik). Cveti v maju in juniju. Ima dva lista jajčaste oblike, med katerima raste steblo, na katerem so drobni zeleni cvetovi. Visok je od 30 do 50 cm. Zanimivost povezana z jajčolistnim muhovnikom je, da lahko razvoj od semena do zrele rastline traja tudi do 15 let.
Fotografija 2. Listera ovata (jajčolistni muhovnik)
Druge tri vrste orhidej pripadajo družini močvirnic, Epipactis.
Epipactis microphylla (drobnolistna močvirnica) od vseh močvirnic v parku cveti prva, od maja do junija. Od vseh je najmanjša, visoka od 10 do 40 cm, saj so vsi najdeni vzorci zelo nizki, najvišja je bila visoka 25 cm. Listov je manj in so ozki, steblo je kosmato, cvetovi pa so zelenkasti in imajo intenziven vonj po vaniliji.
Fotografija 3. Epipactis microphylla (drobnolistna močvirnica)
Epipactis neglecta (prezrta močvirnica) je številčno najbolj zastopana v parku. Najnižji list je okroglast, ostali proti vrhu stebla pa so vse ožji in bolj koničasti. Cvetovi so po obliki in zelenkasti barvi zelo podobni drugim močvirnicam. Zanimivo je, da vrsta Epipactis neglecta uradno ni uvrščena na seznam hrvaških nacionalnih rastlinskih vrst (FCD - podatkovna baza Botaničnega zavoda, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu).
Fotografija 4. Epipactis neglecta (prezrta močvirnica)
Epipactis helleborine (širokolistna močvirnica) najrobustnejša od vseh močvirnic v parku. Zraste lahko do 120 cm. Cveti od junija do avgusta, vendar še nobena širokolistna močvirnica tukaj ni uspela razviti cveta. Namreč, oba primerka rasteta sredi balinišča, tako da ju redno vsako leto ob košnji trave pokosijo. Po velikosti listov lahko sklepamo, da bi bili ti vztrajni močvirnici zelo visoki.
Rimski gozd
Razen Listere ovata (jajčolistni muhovnik) v Rimskem gozdu rastejo vse orhideje, ki so zastopane v mestnem parku (Epipactis microphylla, Epipactis helleborine, Epipactis neglecta in Cephalanthera damasonium), vendar tu najdemo še Neottia nidus-avis, Epipactis purpurata in Epipactis nordeniorum.
Neottia nidus-avis (rjava gnezdovnica) ima nenavadno barvo - stebla in cvetovi so rjavkasti, celotna rastlina pa izgleda kot bi bila iz voska. Cveti od aprila do junija. Visoka je do 40 cm.
Fotografija 5. Neottia nidus-avis (rjava gnezdovnica)
Epipactis purpurata (purpurna močvirnica) v Rimskem gozdu ima izrazito vijolično steblo in liste.
Njeni cvetovi niso vijolični, kot bi bilo pričakovati po imenu, ampak kot tudi pri drugih močvirnicah zelenkasti, vendar z vijolično medeno ustnico. Cveti od julija do septembra in zraste do 70 cm, vendar so nekatere lahko tudi višje.
Fotografija 6. Epipactis purpurata (purpurna močvirnica)
Epipactis nordeniorum (Nordenova močvirnica) cveti od julija do septembra. Raste na vlažnih tleh, najdeni primerki v gozdu rastejo vzdolž kanalov za meteorno vodo. Visoke so od 5 do 40 cm, določeni primerki iz Rimskega gozda merijo v višino približno 10 centimetrov. Iz stebla, na katerem je nekaj ovalnih listov, cvetijo mali belkasto-zeleni cvetovi.
Fotografija 7. Epipactis nordeniorum (Nordenova močvirnica)
Od vrste Epipactis sta v gozdu številčno najbolj zastopani Epipactis neglecta in Epipactis helleborine. Te orhideje so razpršene po vsem gozdu. Epipactis helleborine (slika 8) raste posamično, medtem ko Epipactis neglecta, tako kot v parku, raste v skupinah po približno 20 primerkov.
Fotografija 8. Epipactis helleborine (širokolistna močvirnica)
Čeprav se medsebojno razlikujejo imajo vse hrvaške vrste divjih orhidej nekaj skupnega – z zakonom so zaščitene (kategorija S3 - STROGO zaščitene vrste) in nikakor se jih NE SME nabirati, ali na kakršen koli način uničevati. Daruvar je morda edino mesto na Hrvaškem, v centru katerega rastejo orhideje, zato lahko rečemo, da je Daruvar - mesto orhidej.
Suzana Hunjak, prof.
(del članka je bil objavljen v časopisu Priroda 10/11.)
Fotografije Branislav Hunjak