Julijev park je eden najstarejših zdraviliških parkov kontinentalne Hrvaške!
Prva drevesa v Julijevem zdraviliškem parku je zasadil Antun Janković, in sicer okoli Antunove kopeli okoli leta 1762. Nekatera od teh dreves so še vedno v parku: na primer platana, divji kostanj in nekaj primerkov gabra okrog kompleksa Daruvarskih toplic.
Zdraviliški park je rasel vzporedno z gradnjo kopeli, še posebej v času Antunovih naslednikov Izidorja in Julija Jankovića. Danes se v parku nahaja 60 različnih vrst zelišč. V parku je tudi fontana z bronasto skulpturo iz leta 1927, ki jo imenujejo Augustinčićeva "Kopalka".
Zdraviliški park ima slogovne značilnosti baroka (z zgodovinskimi elementi in angleškega krajinskega sloga v vrtni umetnosti) in je kot tak zaščiten. V parku so stavbe iz 18. in 19. stoletja, številne kopeli in vile, ki dopolnjujejo vsebino zdraviliškega parka.
Antunova kopel (Antoni - Bad)
Prva kopališčna stavba je bila zgrajena na rimskih temeljih, točno na mestu vrelca (toplega izvira). Antunovo kopel je zgradil Antun Janković leta 1762. Pred Antunovo kopeljo je urejen izvir tople vode imenovan Antunov vrelec. Notranjost je sestavljena iz petih ločenih enot z bazeni s toplo vodo. Del kopeli je bil obnovljen in je sedaj v funkciji črpališča termalne vode.
Ivanova kopel (Johannesbad, Ivanov dom)
Zgrajena je na temeljih rimskih term, na mestu, kjer je voda v močnem curku izvirala na površje in ustvarjala jezero. Zgrajena je bila med letoma 1810 in 1818. Pred Ivanovo kopeljo, na mestu izvira tople vode, je zgrajen okrogel pokrit bazen (Ivanov vrelec) ograjen s kovinsko ograjo. V času Aleksandra Jovanovića (lastnik zdravilišča od 1918 do 1942) sta se Ivanova kopel in vrelec imenovala po njemu. Leta 1958 so na južnem delu dogradili novi del Ivanove kopeli, imenovan Novo stavba. Ivanovo kopel (stara stavba) in Vilo Arcadia so leta 1963 združili z vgraditvijo stavbe, popularno imenovane "šinobus". Dvajset let kasneje so odprto okno v pritličju delno zaprli. Ivanova kopel in Nova stavba sta bili porušeni v bombnem napadu v času osamosvojitvene vojne - Ivanova kopel v zadnjem tednu leta 1991 in Nova stavba 2. januarja 1992. Poleg zgradb je bila porušena fontana za pitje, ki se je nahajala v bližini starega vhoda. Na stopnišču sta bila levja kipa (eden je shranjen v Daruvarskih toplicah, drugi pa v muzeju v Bjelovarju). Danes je od Ivanove kopeli ostal del stavbe, od Nove stavbe pa je ostala samo stare toplarna (rezervoar za mazut), preostali del pa zdaj travnik.
Švicarska hiša (Švicarska vila, Vila Marija)
Dvonadstropnica hotelskega tipa je bila verjetno zgrajena leta 1849, a vsekakor pred letom 1861. Prvotno je bila počitniška hiša hotelskega tipa, zgrajena v švicarskem slogu z leseno verando, namenjena namestitvi gostov. Danes so v stavbi pisarne katastra in uprava Daruvarskih toplic. Veranda je obraščena z bršljanom in vzpenjavko jasminovo trobo, ki dajeta stavbi prepoznavno podobo.
Vila Arcadia (Nova stavba, Arcadia, počitniška hiša Arcadia, Livijin dom, Liviaheim)
Dvonadstropnica se je prvotno uporabljala kot hotel s sobami za najem. Zgrajena je bila pred letom 1860 (ni znano natančno leto gradnje). Danes je depandansa Termal. V pritličju so pomožni prostori restavracije Terasa, v prvem nadstropju in v mansardi pa so sobe ter prostori za tehnično osebje. Dvorana za predavanja se nahaja v prvem nadstropju, ravna streha pa se uporablja kot terasa.
Marijina kopel
Pritlična manjša stavba z zidano konstrukcijo in leseno streho je bila zgrajena leta 1861. Notranjost sestavljata dva manjša prostora, v enem od njiju so naprave za črpanje termalne vode. Poleg Marijine kopeli so tudi zunanji izviri - dva Marijina vrelca s toplo vodo in eden hladen izvir, v katerih so se včasih kopali.
Centralna blatna kopel
Blatni izvir je bil na mestu turškega kopališča (Ilidža). V času Antuna je bil bazen ograjen z leseno ograjo. Sedanja stavba je nastala na mestu Anine blatne kopeli, ki jo je Löwy porušil leta 1908 ali 1909, skupaj z lesenim nadstreškom, ki je povezoval Anino blatno kopel, Ivanovo kopel in Švicarsko hišo. Arhitekt Amadeo Carnelutti je leta 1909 zgradil današnjo stavbo v mavrskem slogu s kupolo in z lončenimi ploščicami v slogu madžarske secesije. Vhod, dostopen s treh strani, je na južnem pročelju. Na sredini se nahaja bazen s toplo vodo, ob straneh pa so sobe za terapije.
Vir podatkov: Daruvarske toplice
Fotografi: Ratko Vuković, Predrag Uskoković, Damir Bakarić, Darko Kokot