Med številnimi utrdbami posutimi po pobočjih Papuka pomemben položaj zaseda utrdba Sirač. Stari grad Sirač je srednjeveška turška kamnita utrdba višinskega tipa iz 14. stoletja na posebni lokaciji - soteski v centru naselja na izhodu reke Bijele iz masiva Papuk. Trdnjava se nahaja na desnem bregu reke Bijele na 200 metrih nadmorske višine.
Ni potrjeno, vendar verjamejo, da so grad Sirač leta 1309 zgradili Templarji, vitezi v času papeža Klementa V. Od leta 1763, po dolgoletni vladavini Turkov na tem področju, postane lastnik Sirača Antun Janković, ki je kupil posestvo za 40.000 forintov. Stari grad Sirač je zgrajen z lomljenim kamnom in z apneno malto.
Nekaj delov klesanega kamna dokazuje, da so bili vratni in okenski okvirji kamniti in polkrožno obokani. Čeprav zapis iz leta 1837 govori o marmornih stebrih, danes o njih ni sledu. Delno je ohranjeno glavno severno obzidje, visoko 4 metre, široko 2 metra in dolgo 14 metrov, ostala arhitektura pa je vidna samo na določenih mestih na površini lokacije.
V soteski so številne na novo odkrite jame, kar kaže na morebitna odkritja iz paleo/neolitika, ob vznožju pa so se nahajali geotermalni vrelci, ki so jih zasuli sredi 20. stoletja (2. svetovna vojna). Posamezni kamniti bloki, ki so utrjevali grad, so bili porušeni ob kasnejši gradnji hiš. Današnji ostanki so obrambni zidovi, ki so v večjem delu obnovljeni, pričajo o burni zgodovini gradu in okolice Sirača.
(www.sirac.hr)