O Daruvarju

Najlepše urejeno mestece kontinentalne Hrvaške

Štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto priznanje Hrvaške turistične skupnosti potrjujejo, da je slikoviti Daruvar najlepše urejeno mestece kontinentalne Hrvaške. Simbioza zelenja, urbane arhitekture, kulturne raznolikosti in rodovitnih vinogradov je le nekaj razlogov, ki so prispevali k osvojitvi tega laskavega naslova.

Daruvar je priljubljeno zdraviliško mesto z več kot dva tisoč let dolgo tradicijo zdravljenja. Mesto krasi bujno zelenje, nove in zgodovinske zgradbe ter bogata ponudba rekreacije. Doživetje lahko dopolnite z vrhunsko gastronomsko ponudbo, staročeškim pivom in z vini daruvarskih vinogradov.

V antiki je bil Daruvar glavno mesto Republike Issa, v rimskih časih znano patricijsko (plemiško) zdravilišče Aquae Balissae – v prevodu "zelo vroči vrelci". V času Turkov je bil Daruvar pomembna strateška točka. Kasneje je mesto postalo trgovsko središče in v času grofa Jankovića, ki velja za utemeljitelja današnjega mesta, se je preoblikovalo v center za obrt in trgovino.

Daruvar po madžarsko pomeni žerjavovo mesto (daru - žerjav, var – mesto). Ta naziv je mesto dobilo potem, ko je grof Antun Janković zgradil baročni dvorec in ga poimenoval Daruvar, nekoliko kasneje se je naziv mesta Podborje popolnoma izgubil.

Daruvarske toplice z dolgoletno tradicijo, bogato turistično ponudbo, daruvarsko vinsko cesto, rekreacijskimi prostori, ki se nahajajo v Termalnem vodnem parku Aquae Balissae, privabljajo v Daruvar številne domače in tuje obiskovalce.

Ljubitelji lepe arhitekture bodo v Daruvarju prišli na svoj račun. Najznamenitejša stavba v Daruvarju je dvorec družine Janković, zgrajen v pozno baročnem slogu, med letoma 1771 in 1777.

Dva velika urejena parka in gozdni park v središču mesta, ki so se diskretno zlili z mestno arhitekturo, mesto uvršča med najbolj zelena mestna središča na Hrvaškem.

Ob sprehodu po Daruvarju, boste opazili, da velik del lokalnega prebivalstva ne uporablja v svojem vsakdanjem govoru samo hrvaščino, ampak se sporazumeva tudi v češkem jeziku. Središče vseh družbenih in kulturnih dogodkov češke narodne manjšine je prav v Daruvarju, saj se v mestu nahaja Zveza Čehov Republike Hrvaške. Že leta 1907 je bila ustanovljena Češka beseda Daruvar, nato pa so sledile še vse druge ustanove in društva.

Kot pomembno proizvodno - trgovsko središče se je mesto razvilo tudi v pomembno kulturno središče, ki gosti številne kulturne in zabavne prireditve. Tradicionalni letni dogodki v Daruvarju so: Vincekovo (Sveti Vinko - otvoritev sezone vinogradniških del), Vinodar (najpomembnejši sedemdnevni dogodek mesta in vinogradnikov), Darfest (festival zabavne glasbe), FLIG (mednarodni festival godb na pihala), Dožínky – žetvene svečanosti (največji dogodek češke manjšine), Maska (gledališki festival za najmlajše), Martinovo (krst vina), Božični sejem in drugi.

Zemljevid

Občine

Turistična skupnost Daruvar - Papuk od leta 2011 poleg mesta Daruvar, zastopa tudi občine v regiji: Dežanovac, Đulovac, Končanica in Sirač.

Občina Dežanovac

Dežanovac je istoimenska občina v Bjelovarsko - bilogorski županiji, ki je nastala na zahodnih pobočjih Papuka. Področje Občine Dežanovac se razteza na 99.85 km². Poleg občinskega središča ji pripada še 11 naselij. Skoraj četrtina prebivalstva so Čehi.

V srednjem veku se je na mestu tega naselja nahajala trdnjava Svetega Duha (madžarsko: Szentlelk) v lasti plemiške družine Kaštelanović, ki je imela pod svojo oblastjo tudi trdnjavi Sirač in Željnjak, delno tudi Dimičkovino, kraj v bližini današnjega Gornjega Daruvarja in druge posesti. Pred napadi Turkov je družina Kaštelanović zbežala v Bisag v Hrvaškem zagorju, kjer je ta baronski rod izumrl. Novo naselje so ustanovile hrvaške družine iz Gorskega kotarja in Like okoli leta 1746, ko je bilo prvič omenjeno v nekem dokumentu Požeške županije iz leta 1781 z naslovom "Desanova vas". Nemško, madžarsko in v večini češko prebivalstvo iz severnih držav Habsburške monarhije je naselilo Dežanovac in okoliške vasi zlasti v drugi polovici 19. stoletja.

Po popisu prebivalstva leta 2011 občina Dežanovac šteje 2.715 prebivalcev, živečih v 926 gospodinjstvih.

Kontakt: 

Naslov: Dežanovac 308A, 43 506 Dežanovac 
Tel: +385 43 381 301, +385 43 381 906
Fax: +385 43 381 201 
E - mail: opcina-dezanovac@bj.t-com.hr 
Web: www.dezanovac.hr

Občina Đulovac

Občina Đulovac leži na vzhodnem delu Bjelovarsko - bilogorske županije, na gričevnatem območju, na prehodu iz gorskega Papuka v valovito Poilovlje. Po popisu prebivalstva leta 2011 v občini Đulovac živi 3.245 prebivalcev v 959 gospodinjstvih.

Na prehodu med strmimi pobočji Papuka, Psunja in Bilogore, v bližini izvira Ilove na severu in utrdbe hrvaškega plemstva Stupčanice iz 14. stoletja na jugu, je začelo leta 1852 nastajati novo naselje gozdnih delavcev in obrtnikov. Po izročilu je dobilo ime Julovac, ali madžarsko Gjulaves, po Juliusu, sinu grofa Izidorja Jankovića, ki je vzpodbujal priseljevanje novih prebivalcev in rast gospodarstva.

Kontakt: 
Naslov: Đurina ulica 132, 43 532 Đulovac 
Tel: +385 43 382 044; 382 028 
Fax: +385 43 382 027 
www.djulovac.hr 
E - mail: opcina@djulovac.hr 

Občina Končanica

Končanica se nahaja na pol poti med Velikimi Zdenci in Daruvarjem. Tu živi večina narodnih manjšin. Natančneje, od celotnega števila prebivalstva Čehi predstavljajo 47,03 %, razen v Končanici pa živijo še v Daruvarskom Brestovcu. Daruvarska regija je tako najbolj poseljeno območje s Čehi in Madžari, ki so večinoma priseljeni iz Češke in Moravske.

Po porazu na Dunaju leta 1683 je moč Turčije upadla. Avstrijske oblasti so s spodbujanjem migracije rešile zelo slabo naseljenost Vojne krajine, zato je v ta namen ustanovljen tako imenovani. "Einwende - rungspatent", dokument o izseljevanju in priseljevanju. To je bil za mnoge češke družine pravi trenutek, da se napotijo v slabo naseljena območja cesarstva, čemur v prid pa je bil tudi veljaven zakon na Češkem, po katerem je lahko le najstarejši sin podedoval družinsko posest. Zato so številni mladi zapustili svoje domove v iskanju boljšega življenja. Mnogi so našli priložnost za boljše življenje na območju Daruvarja in v drugih manjših krajih kot je na primer Končanica. Že koncem 19. stoletja šteje Končanica 1.313 prebivalcev, ki je od takrat ostala največje naselje češke manjšine na Hrvaškem.

Po popisu prebivalstva leta 2011 v občini Končanica živi 2.360 prebivalcev v 850 gospodinjstvih. To območje je zelo kmetijsko, bližina reke Ilove pa nudi možnost gojenja rib v jezerih starih več kot sto let. Na tem območju dominira cerkev Vnebovzetja Blažene Device Marije ter bogate reke in gozdovi, ki ponujajo odlične priložnosti za razvoj podeželskega, lovskega in ribolovnega turizma. 

Kontakt: 
Naslov: Končanica 260, 43 505 Končanica 
Tel: +385 43 325 021
Fax: +385 43 325 012 
E - mail: opcina.koncanica@bj.t-com.hr 
www.koncanica.hr

Občina Sirač

Srednjeveška posest z utrdbo, imenovano Zyrch, Szirach, je zamenjala več lastnikov. Nove utrdbe v Siraču in Zelnjaku (Selnyak) so zgradili Kaštelanovići s sedežem v Sv. Duhu (Dežanovcu). Po skoraj 150 letni vladavini turških osvajalcev, so naselje od leta 1776 začele naseljevati hrvaške družine iz Like in Gorskega kotarja. Sirač so nekajkrat naseljevali tudi prebivalci iz Bosne in Hercegovine, od sredine 19. stoletja pa se sem selijo nemške in češke družine iz severnih krajev Habsburške monarhije.

Sedež občine je naselje Sirač, ki se nahaja na območju, kjer reki Bijela in Pakra pritekata iz gorskih masivov Papuka in Ravne Gore ter kjer se potok Željnjak izliva v reko Bijelo. To območje je bilo od nekdaj zelo ugodno za nastanek, razvoj in življenje v naselju, saj je dolina reke Bijele primerna za gradnjo cest daleč v gorato notranjost, ki je bogata z vodo, lesom in kamnom.

Površina občine se razteza na 144,91 km². Število prebivalcev v občini Sirač, po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011, šteje 2218 prebivalcev v 870 gospodinjstvih.

Kontakt: 
Naslov: Ul. Stjepana Radića 120/1, 43 541 Sirač 
Tel: +385 43 675 250 
Fax: +385 43 675 259 
E - mail: opcina@sirac.hr 
www.sirac.hr